Leta 1976 je ožji odbor lovcev sestavil statut in zatem ustanovil Društvo slovenskih lovcev “Doberdob”. Statut je bil registriran na sodišču v Trstu. Izbira imena “Soberdob” ni bila naključna. Še danes pravimo Doberdob – slovenskih fantov grob. Vas, ki leži na doberdobskem Krasu je stična točka naše zamejske stvarnosti – Videmske, Goriške in Tržaške pokrajine.

Ob ustanovitvi je društvo štelo enaintrideset članov, ki so bili pretežno z goriškega. Prvo pomembno skupno srečanje je bilo novembra 1976 v jamljah pri Doberdobu, ko so zasnovali prve smernice bodočega dela in sodelovanja. Navzoča sta bila takratni predsednik Lovske zveze Slovenije tov. Lojze Briški in tov. Rado Pehaček, dober poznavalec primorske stvarnosti in naš odličen prijatelj. Žal je tov. Pehačka zahrbtna bolezen prehitro izgnala iz naših vrst.

Stiki so postajali vse pogostejši in vedno jasneje opredeljeni. Posamezne lovske družine so nam omogočale, da smo sodelovali na lovih v Sloveniji. Tovrstna vabila so nam še danes dobrodošla, menimo pa, da je za uspešno in trdno sodelovanje potrebna vsestranska dejavnost. Zato smo se vključili tudi v program športne in kulturne dejavnosti ter nekaj delovnih pobud. Odskočna deska je bil “Zbor lovcev treh dežel” v Goric leta 1977. To srečanje je bilo uspešno in pomembno. Potrjevalo je našo navzočnost v zamejstvu, kar so nam že tedaj mnogi zavidali.

Še bolj pomemben je bil podpis “Sporazuma o sodelovanju” z Zvezo lovskih družin nova gorica. Na tej slovesnosti, ki je bila v Sovodnjah ob Soči, smo med drugim podelili tudi častno članstvo nekaterim tovarišem iz Slovenije: Rudiju Trontelj, Janku Razpet, Zdravku Okroglič in Francu Pipan, ki so več let zavzeto in aktivno spremljali našo dejavnost in razvoj.

Kot posebno dolžnost smo čutili, da vzdržujemo v sklopu teh dejavnosti tovariške stike s Klubom prijateljev lova iz Celovca, ki deluje v podobnih in večkrat težjih razmerah kot slovenska manjšina v Italiji.

Člani odbora so 21. 03. 1981 pripomogli k uresničitvi in podpisu sporazuma med Koprsko lovsko zvezo in Italijansko lovsko federacijo v Trstu. sporazum sta podpisala predsednik Lovske zveze Slovenije tov. Škrk in prof. Zulian za Italijansko lovsko feferacijo. Sporazum predvideva enake smernice pri gojitvi srnjadi. Podoben sporazum je bil podpisan leta 1999 za gojitev divjega prašiča. Najpomembnejše pa je dejstvo, da nam je uspelo vzpostaviti prijateljske stike in dobre odnose z mnogimi ljudmi, ki se z lovom ne ukvarjajo.

Nekateri člani zamejskega lovskega društva so nositelji izobraževalnega programa, ki se kaže pri spremljanju in izvajanju mednarodnega sporazuma o lovu na posamezno divjad, sklenjenega med obmejnimi lovskimi družinami na slovenski strani in Lovsko federacijo v trstu. Sporazum je bil podpisan v Lipici in še danes služi kot osnova za marsikatero dejavnost, ki se odvija na tem prostoru.

Leta 1981 so bili prvič izvoljeni v izvršni odbor Tržaške federacije trije člani Slovenskega lovskega društva Doberdob. Dosegli smo tudi, da se lovski koledar, ki ga letno izda pokrajinski odbor za lov, od leta 1982 dalje tiska tudi v Slovenščini. Sklenili smo tudi, da bomo prapor razvili na našem četrtem občnem zboru, 8. aprila 1984, v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Odbor se je odločil, da bosta praporščaka za tržaško Stanko Milič in Karlo Pavlič, za goriško pa Jože Florenin in Branko Juren. Častni boter je bil dolinski župan Edvin Švab. Na razviti prapor so pripeli 40 spominskih trakov. Tako visolko število darovalcev jasno priča o dobrih stikih in prijateljstvu z lovskimi družinami in drugimi organizacijami.

Naše društvo od vsega začetka prireja razna strelska tekmovanja za članstvo in tudi tekme mednarodnega značaja, kot je “Strelsko tekmovanje treh dežel”. Poleg tega se člani udeležujejo tekmovanj v Sloveniji in Avstriji, kjer dosegajo dobre rezultate. V zadnjih letih je društvo priredilo tudi Memorial Jožka Pahorja, našega žal prezgodaj preminulega dolgoletnega predsednika.

Leta 1985 smo ustanovili pevski zbor, ki razvija pevsko in lovsko kulturno dejavnost. Vsako leto nastopa na reviji Primorska poje in na Reviji lovskih pevskih zborov in rogistov v Sloveniji in na Hrvaškem. Zbor nastopa tudi na raznih drugih koncertih in sličnih prireditvah.

Vključevanje v domače okolje pomenijo razne pobude, kot so vsakoletne očiščevalne akcije za vzdrževanje čistega okolja, sodelovanje z občinskimi upravami pri organizaciji raznih prireditev, kot so družabna srečanja, predavanja po šolah o naravi in vlogi lovcev, razne proslave, razstave in prireditve, med katerimi naj posebno omenimo našo osmico na prireditvi “Kraška ohcet”.

Za dejavnost našega društva je zelo pomembno, da smo v zadnjih letih prišli do svojih prostorov v Gabrjah v sovodenjski občini, kjer je uradni sedež in v Repniču v zgoniški občini, kjer imamo operativni sedež. Tudi repentaborska občina nam že dolgo let daje na razpolago sobo v domu Albina Bubniča, kjer ima pevski zbor tudi svoje redne vaje. Vsem omenjenim občinskim upravam in tamkajšnjim kulturnim društvom se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo.

Društvu slovenskih lovcev “Doberdob”, vsem njegovim članom in prijateljem in bodočim članom voščimo, da bi se v prihodnje dejavnost našega lovskega društva vse bolj krepila, da bi pomenilo pomemben dejavnik pri ohranjanju narave in divjadi ter da bi nadaljevalo po poti sožitja in sodelovanja med obema tu živečima narodoma ter s sosedno Slovenijo.

DRUŠTVENI ORGANI

a) Občni zbor članov;
b) Predsednik;
c) Izvršni odbor;
d) Nadzorni odbor.

Po volitvah na izrednem Občnem zboru v Jamljah, dne 17. septembra 2014 in prvi seji izvoljenih članov, dne 14. oktobra 2014,  je sestav odbornikov sledeči:

Izvršni odbor:   

Predsednik: 			        Žarko Šuc
Podpredsednik za videmsko pokrajino:    Ivan Blasutto 
Podpredsednik za goriško pokrajino:     Paolo Hlede
Tajnik: 				Matjaž Romano
Blagajnik: 				Patrik Komjanc
Gospodar: 				Peter Pernarčič
Referent za strelstvo: 	                Sergio Štoka
Predsednik LPZ Doberdob:                Egon Malalan
Odborniki: 				Manuel Visentin,
                                        Gregor Bratož,
                                        Christian Pezzulich,
                                        Martin Pintar,
                                        Adriano Stulin